NS ugotavlja, da sta tako ustanovitev kot poslovanje Vzajemne skladna z veljavno zakonodajo in prevzema za poslovanje polno odgovornost




Ljubljana, 12. avgust 2002 – Na 17. redni seji se je danes sestal nadzorni svet Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki je ugotovil, da Vzajemna uspešno poslovanje iz preteklega leta nadaljuje tudi letos, obenem pa je zavrnil vse oèitke v zvezi z nezakonitostjo poslovanja Vzajemne. NS ugotavlja, da sta ustanovitev in poslovanje Vzajemne naložili upravi, da èimprej pripravi vse potrebno za izvedbo volitev v redno skupšèino.






ZAÈASNA SKUPŠÈINA




NS se je uvodoma seznanil s poroèilom uprave o postopku ustanovitve Vzajemne, v katerem je uprava izrazila naslednje mnenje:




»V 62.c èlenu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-C, Ur. l. št. 29/9 je doloèeno: »Zaèasno skupšèino družbe najveè za dobo enega leta imenuje skupšèina Zavoda izmed oseb, ki so prostovoljno zavarovane za doplaèila do polne cene zdravstvenih storitev pri zavodu. K imenovanju zaèasne skupšèine družbe mora dati soglasje vlada RS.« Na tej osnovi je ustanovitelj (Zavod) v sklepu o imenovanju zaèasne skupšèine družbe za vzajemno zavarovanje z dne 28. 5. 1999 v 3. èlenu doloèil: »Mandat zaèasne skupšèine zaène teèi z dnem vpisa družbe v sodni register in traja do prvega sklica skupšèine, vendar najveè eno leto po vpisu družbe v sodni register.« (To je edini dokument, ki navaja èasovno opredelitev, saj soglasje vlade RS ne opredeljuje nobenih rokov.) Rok je skladno z omenjenim sklepom potekel 28. 10. 2000 (eno leto po vpisu Vzajemne v sodni register), vendar ga je vlada RS avtomatièno podaljšala s tem, ko je soglasje izdala šele 14. 6. 2001 (skoraj dve leti od prejema vloge za izdajo soglasja). Na ta naèin je po našem mnenju vlada RS nedvoumno in jasno izrazila, da gre za instrukcijski rok.




V okviru tako razumljenega instrukcijskega roka in ob upoštevanju vseh objektivnih okolišèin si uprava v razumnem roku prizadeva izpeljati vsa potrebna dejanja za pripravo in izvedbo volitev v redno skupšèino Vzajemne.«
























Èlani NS so na podlagi teh dejstev ugotovili, da sta ustanovitev in poslovanje Vzajemne potekala skladno z obstojeèo zakonodajo (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o gospodarskih družbah), kar nedvomno dokazujejo tudi pridobljeno dovoljenje Urada za zavarovalni nadzor, vpis Vzajemne v sodni register ter redno poroèanje Agenciji za zavarovalni nadzor. Na obeh sejah zaèasne skupšèine je bil prisoten tudi notar, poslovanje Vzajemne pa kontrolira revizijska hiša KPMG iz Ljubljane. Èlani NS so ob tem poudarili, da je v razpravi o zakonitosti organov Vzajemne bistvenega pomena interes zavarovancev, saj je za zagotavljanje zdravstvene varnosti 1,12 milijona zavarovancem nujno, da Vzajemna posluje nemoteno. Ob tem je NS naložil upravi, da v èim krajšem èasu, najpozneje pa v mesecu septembru, zagotovi vse potrebno za izvedbo volitev v redno skupšèino Vzajemne, ki naj bi bile izvedene najkasneje do konca leta 2002.






NAGRADE IN SEJNINE




V nadaljevanju so se èlani NS lotili razprave o upravièenosti nagrad in sejnin èlanov nadzornega sveta. Nadzorniki so poudarili, da so nagrade predvidene s statutom v smislu doloèb Zakona o gospodarskih družbah kot povraèilo za uspešno opravljeno delo, kar dokazuje tudi višina prihodkov iz naslova upravljanja s finanènimi sredstvi, ki je v letu 2001 znašala 1.605 milijonov tolarjev oziroma 3,3 odstotke vseh prihodkov. Èlani NS obenem za poslovanje zavarovalnice odgovarjajo tudi z osebnim premoženjem. Zaèasna skupšèina je za nagrade èlanom NS namenila le 0,95 odstotka od 786 milijona dobièka Vzajemne, ostali del pa je namenila za zagotavljanje dolgoroènega stabilnega poslovanja in s tem zdravstvene varnosti 1,12 milijona njihovih zavarovancev. NS je tako zavrnil vsa namigovanja o nezakonitosti sklepa skupšèine o dodelitvi nagrad, kaj pa bodo posamezni èlani naredili s prejeto nagrado, pa je stvar osebne presoje, so sklenili njegovi èlani.




Prav tako so èlani NS soglašali, da je sklep zaèasne skupšèine o višini sejnin skladen s kriteriji za izvolitev, delo in nagrajevanje predsednikov in èlanov nadzornih svetov Združenja èlanov nadzornih svetov, ki so objavljeni v Uradnem listu št. 48/2002. Prav tako pa je višina sejnin skladna s sklepom vlade RS z dne 11. oktobra 2001, ki velja za nadzorne svete organizacij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija ali so v njeni veèinski lasti. Ta sklep sicer za Vzajemno ne velja neposredno, je pa vzet za orientacijo. Kljub temu so èlani NS Vzajemne soglašali, da bodo skupšèini Vzajemne višino sejnin še enkrat poslali v prouèitev, do takrat pa bodo èlani NS prejemali sejnino v višini 25.000 tolarjev, predsednik NS pa 40.000 tolarjev.




PREJEMKI UPRAVE




NS je na današnji seji obravnaval tudi prejemke uprave. Kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi predsednika in èlanov uprave Vzajemne je NS v popolni zasedbi soglasno sprejel na svoji 11. seji dne 19. decembra 2001 z veljavnostjo od 1. januarja 2002 dalje. Na podlagi tega so bile sklenjene identiène individualne pogodbe s èlani uprave. Èlani NS po današnjem podrobnejšem pregledu podatkov v obdobju od sklenitve individualnih pogodb do danes ugotavljajo, da so tako omenjeni kriteriji kot tudi sklenjene individualne pogodbe uprave, ki na njih temeljijo, skladni s kriteriji za individualne pogodbe managerjev, ki so objavljeni v Uradnem listu 64/1997. NS ugotavlja, da uprava opravlja svoje delo korektno, odgovorno in uspešno in zato so njeni prejemki v sorazmerju z nalogami, finanènim stanjem in rezultati družbe.




S pisnim dovoljenjem predsednika uprave dr. Arharja in ker gre pri podatku, ki se je pojavil v javnosti, za oèitno zlorabo zaupnih uradnih virov, NS objavlja naslednje podatke: plaèa predsednika uprave Vzajemne dr. Franceta Arharja za mesec julij znaša 2.323.825 tolarjev bruto oziroma 1.004.382 tolarjev neto. Skladno z individualno pogodbo je v mesecu juliju prejel še dodatek na delovno dobo v višini 348.573 tolarjev bruto oziroma 150.657 tolarjev neto. Podatek o plaèi, ki se je v zadnjem èasu pojavljal v javnosti, se nanaša na mesec junij, ko je plaèa predsednika uprave poleg dodatka za delovno dobo vsebovala še stimuliacijo, ki v mesecu juliju ni bila izplaèana.




Po enakih kriterijih je doloèena plaèa dveh èlanov uprave, mag. Franca Henigmana in Marka Jaklièa, ki sta v mesecu juliju prejela plaèo v višini 2.091.443 tolarjev bruto oziroma Henigman 976.835 tolarjev neto, Jakliè pa 914.424 neto. Oba sta ob omenjenem znesku prejela še dodatek na delovno dobo, prvi v višini 112.336 tolarjev neto, drugi pa v višini 27.432 neto.




NS je ob tem soglasno sprejel sklep, da bo na osnovi primerjav v dejavnosti zavarovalništva ponovno prouèil kriterije za doloèanje plaè uprave Vzajemne.




POVIŠANJE PREMIJ




NS se je odzval tudi na neutemeljene oèitke o domnevnem kartelnem dogovarjanju za povišanje premij s konkurenèno zavarovalnico, kar v celoti zavraèa. Povišanje premij s 1. septembrom 2002 je posledica dejanskega gibanja škod, odraženih v polletnih poslovnih rezultatih Vzajemne in projekciji do konca leta 2002. NS ugotavlja, da znaša podražitev na letni ravni 3,9 odstotka. Povišanje premij ni bilo izvedeno pred 1. septembrom 2002, so pa izdatki za zdravstvene storitve od zaèetka leta narašèali hitreje od redne inflacije, zato so razlogi za povišanje premij utemeljeni.