Direktor PC Sol Dušan Kodra o vrstah soli in njihovih nahajališèih ter kakovosti oziroma neustreznosti slovenske soli


PORTOROŽ - "S slovensko soljo ne bomo veè posipavali cest, temveè jo bomo tržili kot izjemno kakovosten proizvod," je ob nakupu podjetja Soline odloèno izjavil direktor Mobitela Anton Majzelj. Ali je Seèoveljska sol res nekaj posebnega, drugaènega, boljšega?




Direktor Droginega profitnega centra Sol dr. Dušan Kodra je s trditvijo, da Seèoveljska sol pravzaprav ne ustreza slovenskemu Pravilniku o soli, spodkopal ta mit. S sogovornikom smo se pogovarjali o vrstah soli in njihovih nahajališèih, slovenski soli in kako prodreti na evropsko tržišèe.




- Koliko vrst soli poznamo?




"Tri vrste. Obièajnemu porabniku je najbolj poznana morska sol, ki jo pridobivamo z naravnim izparevanjem morske vode v solinah. V Sloveniji poznamo tudi "kameno" sol, èeprav ta izraz ni pravilen. Kameno sol namreè kopljejo v rudnikih na Poljskem, v Nemèiji in na Siciliji. Prave kamene soli v Sloveniji ni. To, ki jo poznamo, pa pridobijo tako, da v zemljo zvrtajo luknjo in vanjo èrpajo vodo, ki sol raztopi. Nasièeno slanico nato izèrpajo in jo uparijo v vakumskih evaporatorjih, zato se ta sol pravilno imenuje vakumska (evaporirana) sol. Tak naèin pridelave soli uporabljajo, na primer, v Tuzli in v Avstriji."




- Kje so najpomembnejše soline v Evropi?




"Nam najbližje soline ob Jadranski obali so na Pagu, pri Ninu in Stonu. Èe bi danes urejal soline, jih prav gotovo ne bi tako daleè na severu. Komercialno delujoèe soline v Mediteranu so na zemljepisni širini Dubrovnika ali južneje, nekatere tudi precej bolj na jugu. Soline so v okolici Marseilla, v Španiji in ob severnoafriški obali v Tuniziji, Egiptu in Izraelu. Tam je sonènih dni precej veè, pa tudi zemlja in delovna sila sta tako rekoè zastonj."




- Sol, ki jo pakirate v Drogine prodajne škatle, je torej tunizijska?




"Tako je. Razen seveda proizvodov, na katerih je oznaèeno, da gre za pristno Seèoveljsko sol. Te prodamo okrog 60 ton letno, kar predstavlja približno odstotek celotne porabe soli za gospodinjstva v Sloveniji."




- Se sestava slovenske soli razlikuje od tunizijske?




"V obeh primerih gre za morsko sol, tako da bistvene razlike ni."




- Koliko je sploh resnice v mitu o izjemno kakovostni slovenski soli?




"Slovenska sol je paè taka, kot je. Dejstvo je, da ne ustreza zahtevam za najveèje porabnike. Ne za ceste, ne za prehrano. Naša sol ne ustreza slovenskemu Pravilniku o soli, ker bi jo morali predelati, oprati in posušiti. Ampak potem to ni veè naravna sol."




- Slovenska sol je torej neustrezna?




"Tako je. Slovenski pravilnik o soli toèno doloèa, kakšna mora biti minimalna vsebnost natrijevega klorida, kakšna je dovoljena velikost delcev, maksimalna vsebnost vlage, raznih primesi... Naravna sol, ki jo pridelujemo v Seèoveljskih solinah, ne izpolnjuje teh zahtev. Je prevlažna, vsebuje primesi (ostanki petule in podobno) in trde delce. Seveda pa bi bila popolnoma v skladu s Pravilnikom, èe bi jo ustrezno predelali - oprali, osušili in zmleli. Pa še nekaj. Navajeni smo, da je sol bele barve. Naša sol ni taka."




- Zakaj je tunizijska sol bela, naša pa ni?




"Ker jo po žetvi dodatno operejo (splaknejo) v slanici. Seveda pa je razlika tudi v naèinu žetve."




- Kako žanjejo sol v Tuniziji?




"V Tuniziji in drugod ob severnoafriški obali ni tradicionalnih solinarjev, ki skrbno pripravljajo kristalizacijske bazene in dnevno žanjejo pridelek. Tam delavci s posebno mehanizacijo sol poberejo le enkrat letno, obièajno septembra. Sol ne izpareva na plasti petole, ampak na glini ali na plasti soli, ki so jo pustili v kristalizacijskih bazenih v prejšnji sezoni. Na koncu sezone se v bazenih naloži tudi do 30 in veè centimetrov soli."




- Nekoliko osebno vprašanje. Katero sol uporabljate v vašem gospodinjstvu?




"Drogino seveda."




- Na kakšen naèin torej ponuditi tržišèu Seèoveljsko sol, ki ni ustrezna?




"To, kar nameravajo narediti v podjetju Soline, ni novost. Tudi Francozi so imeli podobne težave s solinami v Bretaniji in Normandiji, ki so prav tako zašèitene z Ramsarsko pogodbo. Dejstvo je, da lahko take komplekse, kot so soline ohranite v prvotni obliki le s pridelavo soli in to tradicionalno pridelavo. Dejstvo pa tudi je, da je tradicionalna pridelava izredno draga. Rešitev? Za sol pridelano in požeto na tradicionalen naèin so ustvarili novo trg, ki ga imenujmo trg za "naravno", nerafinirano sol. Seveda je imela pri tem pomembno vlogo tudi francoska vlada, ki je in še vedno denarno podpira ta projekt. Tako nerafinirano, na tradicionalen naèin pridelano sol - okrog pet do deset in veè tisoè ton letno - prodajajo v državah Evropske skupnosti. Doloèen krog potrošnikov je to sol sprejel kot nekaj boljšega in je zanjo pripravljen plaèati tudi višjo ceno. Francozi imajo danes že vrsto posnemovalcev. Da bi s prodajo slovenske soli vzdrževali soline, pa ne bo šlo, èe pri tem država ne bo izdatno pomagala."




NATAŠA HLAJ